ZAGOTOVITEV SOLVENTNOSTI PODJETJA V ČASU COVID 19

Vlada Republike Slovenije pripravlja ukrepe za ohranitev delovanja podjetij, izboljšanje njihove likvidnosti in pomoč znanstveno raziskovalnim projektom za boj z epidemijo. Z namenom reševanja likvidnosti naj bi se vzpostavila garancijska shema in omogočil odkup terjatev do slovenskih podjetij. Zamrznjeno naj bi bilo plačilo akontacije davka od dohodkov pravnih oseb in plačilo davka na dohodek iz dejavnosti za samostojne podjetnike. Plačilni roki za plačila zasebnim dobaviteljem iz javnih sredstev naj bi se skrajšali na 8 dni.

Kljub napovedanim ukrepom pa je že sedaj gotovo, da za mnoge gospodarske družbe tudi takšni, sicer obetavni ukrepi ne bodo zadostovali, da bi se izognili insolventnosti, za nekatere pa bodo že prepozni.

Slovenska zakonodaja že sedaj pozna t.i. postopek preventivnega prestrukturiranja, katerega namen je, da se dolžniku, za katerega je verjetno, da bo v obdobju enega leta postal insolventen, omogoči, da na podlagi sporazuma o finančnem prestrukturiranju izvede ustrezne ukrepe prestrukturiranja svojih finančnih obveznosti in druge ukrepe finančnega prestrukturiranja, potrebne, da odpravi vzroke, zaradi katerih bi lahko postal insolventen.

Postopek preventivnega prestrukturiranja torej že danes pride v poštev, če dolžnik še ni postal insolventen je pa verjetno, da bo v obdobju enega leta postal insolventen.

Namen postopka preventivnega prestrukturiranja je sklenitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju, ki ga dolžnik sklene s svojimi upniki. Z njim se udeleženci sporazuma dogovorijo o potrebnih ukrepih prestrukturiranja, časovnem načrtu izvedbe teh ukrepov in morebitnih pogojih za izvedbo teh ukrepov. Sporazum določa tudi druge medsebojne pravice in obveznosti dolžnika in upnikov. Najpogostejša ukrepa finančnega prestrukturiranja bosta zmanjšanje in odložitev dospelosti dolžnikovih obveznosti.

Za začetek postopka zadošča, če z njim soglašajo upniki, ki so imetniki finančnih terjatev do dolžnika, ki skupaj dosegajo 30 odstotkov vsote vseh finančnih terjatev do dolžnika. O začetku postopka odloča sodišče na predlog dolžnika. Kljub temu pa pravne posledice uvedbe postopka preventivnega prestrukturiranja nastanejo že takoj naslednji dan po vložitvi predloga za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja in trajajo do pravnomočnega končanja postopka. V tem času je dolžnik že »zaščiten« pred upniki, kar pomeni predvsem:

- nad dolžnikom (razen izjemoma) ni dovoljeno predlagati začetka postopka prisilne poravnave;

- sodišče do konca postopka preventivnega prestrukturiranja prekine morebitni že prej začeti postopek odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka;

- sodišče do konca postopka preventivnega prestrukturiranja prekine odločanje o predlogu za začetek stečajnega, ki je bil vložen po uvedbi in pred koncem postopka preventivnega prestrukturiranja;

- po začetku postopka preventivnega prestrukturiranja proti dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju za izterjavo ali zavarovanje terjatve;

- že začeti postopki izvršbe in zavarovanj se prekinejo.

Sporazum o finančnem prestrukturiranju in pogoje za njegovo uveljavitev mora pregledati revizor, vanj pa mora privoliti upniki, ki so imetniki finančnih terjatev do dolžnika, ki skupaj dosegajo 75 odstotkov vsote vseh finančnih terjatev do dolžnika.

V perspektivi napovedane recesije in prihajajočega likvidnostnega krča gospodarstva je torej preventivno prestrukturiranje lahko ustrezen ukrep, ki je na voljo že danes.

EKIPA FMMS

25.03.2020